Če poskusite klasične oljne barve zmešati z vodo, se bo zgodilo prav to kar pričakujete – ne bo uspelo. Vsem nam je znano da sta olje in voda tekočini, ki se ne moreta združiti, zato se najbrž sprašujete, v čem je skrivnost oljnih barv ki se lahko redčijo z vodo. Skrivnost je v oljih ki so modificirana z določenimi dodatki in namesto da bi vodo odbijale, se te barve z njo uspešno mešajo in redčijo.
Kar nekaj znamk je v svojo ponudbo uvrstilo serijo teh barv in to je razveselilo številne profesionalne slikarje, kakor tudi tiste katerim je slikanje hobi. Pogosto se pri slikarjih pojavijo alergije na medije in terpentine s katerimi se redčijo oljne barve in so se primorani odreči oljnim barvam in jih zamenjati z akrilnimi čeprav so akrilne barve popolnoma drugačne in se ne „obnašajo“ v skladu z njihovimi navadami. Mnogi tudi nimajo primernega ateljeja za delo in zaradi močnih vonjev in škodljivih izparevanj ne morejo slikati z oljnimi barvami in hraniti oljne slike v prostoru kjer bivajo. Nekateri so mnenja da so oljni mediji preveč komplicirani in s zaradi tega sploh ne spuščajo v oljno slikarstvo. Tisti k s tem nimajo težav, se pa odločajo za oljne barve topne v vodi, saj je delo z njimi vsekakor bolj prijetno in enostavno.
Katere so prednosti oljnih barv, ki so topne v vodi?
Osnovna prednost je prav ta, da se lahko redčijo v vodi, kakor tudi to da se pribor ki ste pri slikanju uporabili, lahko opere z vodo in kemična sredstva niso potrebna. Še ena dobra stran j dejstvo da je njihov čas sušenja krajši kot pri oljnih barvah ampak hkrati slikarju nudijo dovolj časa za tehnike kot je „alla prima“. Med samim delom in sušenjem imajo popolnoma enak videz in enake karakteristike kot oljne barve ki ste jih redčili z mediji – mehki prehodi, visoka sijajnost in intenzivnost.
Kako se slika z oljnimi barvami topnimi v vodi?
Kot prvo; ne obstaja omejitev pri razmerju vode in barve – vodo lahko uporabljate v količini ki je potrebna da bi dobili ustrezno gostoto za vašo tehniko slikanja. Lahko seveda slikate brez dodajanja vode temveč samo z gostimi barvami iz tube. Lahko dodate majhno količine vode da bi dobili gostoto ki jo boste lažje nanašali s slikarsko lopatko ali čvrstim čopičem, z večjo količino vode pa boste dobili učinek akvarela.
Voda ni edino kar lahko mešate s temi barvami. Obstaja kar nekaj pomožnih izdelkov kot so slikarski mediji, glazurni mediji, slikarske paste, različni zaključni laki in vsi ti izdelki se prav tako lahko redčijo z vodo. Z njimi boste razširili vaše možnosti, bo pa potrebno malo časa in potrpežljivosti da bi jih spoznali in odkrili kombinacije ki vam ustrezajo.
Slikarski medij bo dal barvi transparentnost. Bo tudi bolj tekoča in plasti barve bodo na koncu imele večji sijaj kot tiste ki ste jih mešali samo z vodo. Glazing medij lahko uporabite ko želite sliko graditi z lazurami. Uporaba se priporoča tudi pri zaključnih plateh, slikarska pasta iz te serije je pa pravzaprav vodotopna oljna barva brez pigmenta in njo boste uporabili ko boste želeli ustvariti reliefne nanose in opazne poteze. Barva bo ostala gosta ampak bolj transparentna, z zmanjšano intenzivnostjo.
Kot lahko sami sklepate - z vsemi dodatnimi izdelki, imate zelo veliko možnosti s temi barvami, in skorajda ni omejitev kar se tiče slikarskih tehnik. Ne glede na to ali sliko gradite z eno plastjo s tehniko „mokro na mokro“ ali j gradit z lazurami, slikate v plasteh ali negujete reliefno slikarstvo, oljne barve topne v vodi vam bodo to omogočile prav tako kot klasične.
Bodite pozorni le na to, da se pravilo slikanja v plasteh razlikuje od tistega ki velja pri slikanju s klasičnimi oljnimi barvami. Ko redčite barvo z oljnimi mediji, pravilo glasi „mastno preko mastnega“ in to pomeni da boste začetne plasti mešali z manj lanenega olja v mediju in pri zaključnih slojih ga boste uporabili več. Pri barvah topnih v vodi boste več vode uporabili pri začetnih plasteh in nato vse manj, pri zaključnem sloju pa je priporočljivo uporabiti čisto barvo ali pa redčeno z medijem ali glazing medijem. Potrebno je upoštevati tudi pravilo nanašanja debelejših plasti čez tanjše in ne obratno, da se ne bi prišlo do pokanja barve zaključnih slojev.
Podlaga za slikanje je lahko običajno platno ali karton ki mora obvezno biti pripravljeno za delo z oljem. Ves ostali pribor je enak kot pri klasičnem oljnem slikarstvu. Končana slika zahteva plast zaščitnega laka – po 6 -12 mesecih po sušenju slike, odvisno od debelosti plasti, je potrebno nanesti enega od zaključnih lakov ki so namenjeni oljnim slikam. Za tiste ki ne prenesejo vonjev in izparevanj klasičnih lakov, so tu laki iz serije vodotopnih oljnih izdelkov in so brez vonja – tudi ta del je torej olajšan in poenostavljen.
.
